Namen in cilj umetniškega delovanja
Usmeriti pozornost na področja človekovega življenja, ki so polna konfliktov in boleči čustvenih odzivov ter spodbujajo osveščanje našega ravnanja z energijo.
Širjenje polja delovanja z objekta na subjekt (delamo na sebi, na svojem bitju), raziskovati možnosti transformacije osebnosti in integracije zavesti, individualnega razvoja, doseganje samospoznanja in etičnega načela.
Prenašati sporočilo: človek ni samo materija, temveč polje energije! Ko delamo na svojem energetskem delu, se spreminjamo, uravnovešamo in rojevamo v nekaj novega.
Popularizirati in integrirati enostavne in učinkovite tehnike abdominalnega dihanja v vsakodnevno življenje, ki so bistvene za uravnovešanje, oziroma za dvigovanje kakovosti življenja človeka.
Delovati na doseganju enosti med materialnim in duhovnim svetom, kajti brez tega je ustvarjalnost brez vrednosti.
Instalacije in slike "Vrnitev v raj"
Ciklus Vrnitev v Raj raziskuje vprašanje raja in možnosti doseganja zemeljskega raja. Je raj kraj ali stanje? Je raj ljudem dostopen ali je samo abstrakcija? Je doseganje rajskega stanja odvisno od nas, od višjih sil ali od obeh in kako ponovno vzpostaviti prekinjeno zvezo? Se sploh zavedamo, da ta možnost obstaja in odgovornosti, ki jo pri tem imamo?
Instalacija "Vrnitev v raj"
Bodi sijajno kot sonce, kot luna, kot voda, kot zlato in odsevaj tisto, kar je v tvojem srcu.
Instalacije izložbe "Vrnitev v raj"
Slike "Vrnitev v raj"
Slike neskončnosti
Vesnine slike so skoraj dolgočasne v svoji enoličnosti. Vendar pogled fizičnega očesa vara. Če človek potipa energijski utrip njenih slik, doživi intenzivno energetsko delovanje. Vesnine slike so enolične samo toliko, kolikor se razumu večnost zdi dolgočasna. Prvič, večnost je res dolgo-časna, ker traja neskončno dolgo. Drugič, večnost je tudi razburljiva v toliko, kolikor je prepredena z intenzivno, čeprav enolično navzočnostjo biti.
Tudi Vesnine slike so navidez enolične, saj temelje na ne-ritmičnem ponavljanju istih enot. Vendar človeka ne pustijo kar tako mimo, ker namesto zunanjih dražljajev ponudijo notranjo moč, natančno kodirano v eterični (nevidni) strukturi platna.
Mnoga med platni nosijo skupinski naslov "Vrnitev v raj". Verjamem, da je z rajem mišljeno rajanje energijskih delcev, ki vrže le minimalne sence na slikarsko platno, te pa so dovolj zgovorne, da človeka ne spustijo kar tako mimo pogleda v večnost.
Marko Pogačnik
Spolnost v tretjem tisočletju – uravnovešanje energije
CILJ IN NAMEN PLAKATA "Rada imam fuk, ampak se ga bojim":
-
Plakat » Rada imam fuk ampak se ga bojim « je test. Naš odziv govori o našem ravnanju s seksualno energijo. Reakcije na plakat so lahko:
1) posmehovanje,
2) ostro zavračanje,
3) sprejemanje
-
Ko govorimo o seksualni energiji se večinoma osredotočimo na »seksualno« in ne na »energijo«. Večinska populacija se ne zaveda vzvodov in mehanizmov razumevanja pojmov in praktičnega delovanja v vsakdanjem življenju. Spolna energija je najmočnejša energija v človeku. Zato je zelo pomembno, kako z njo ravnamo. Uporabimo jo lahko za ustvarjanje ali za uničevanje.
Prvoten namen seksualne energije je reprodukcija, sekundarni je dvigovanje zavesti.
-
Neuravnovešena seksualna energija se lahko odrazi kot bolezen ali psihične stiske na ravni posameznika in družbe . Bolezen je posledica konflikta. Plakat »Rada imam fuk ampak se ga bojim « poudarja razdvojenost: »rada bi« in »se ga bojim«. Eden od energetskih zakonov pravi da, vse česa se bojimo in proti čemu se bojujemo raste. Bolj se bomo bali seksa, bolj bo rasla želja po seksu. Zanikanje bo krepilo neravnovesje in ko bo doseglo vrhunec bo neizbežno prišlo do izbruha. Posledice so deviantno vedenje (nezmožnost kontroliranja seksualne energije – posilstva, pedofilija), oziroma psihične in somatske bolezni. Za zdravljenje je zato nujna prepoznava čustev, ter uporaba tehnik, ki uravnovešajo energijo v človeku.
Ljubljana, 2007
Odraščanje - uravnovešanje energij
Projekt Odraščanje - uravnovešanje energije je nadaljevanje raziskovalnega ciklusa, začetega z umetniško antropološkim projektom Spolnost u tretjem tisočletju - uravnovešanje energij (Ljubljana, Maj 2007). Sledil mu je drugi projekt Zdravljenje ženskosti – uravnovešanje energije(Ljubljana, Marec 2008.).
NAMEN PROJEKTA
Projekt Odraščanje – uravnovešanje energij posreduje vsebine med umetniškim in znanstvenim z namenom dviga kakovosti bivanja. Raziskuje možnosti integracije zavesti; estetska - likovna atrakcija se pojavlja kot določenost rasti individualnega razvoja, doseganje samo-spoznanja in etičnega načela. Interaktivni performans Lepo je biti odrasel bo izveden z namenom poučevanja preproste dihalne tehnike, ki je hkrati najmočnejši energetski pripomoček za vse ljudi.
ZAKAJ?
Projekt Odraščanje - uravnovešanje energije je nadaljevanje družbeno koristnega in raziskovalnega ciklusa, začetega z umetniško antropološkim projektom Spolnost u tretjem tisočletju - uravnovešanje energij (Ljubljana, Maj 2007). Sledil mu je drugi projekt Zdravljenje ženskosti – uravnovešanje energij (Ljubljana, Marec 2008.). (nagrada Memefest 2008, mag Katerini Ferkov, za najboljše delo v kategoriji podiplomskih projektov sociologija, predstavitev na mednarodni znanstveni konferenci University of Amsterdam, December 2008; predstavitev na simpoziju Medicinske Antropologije Yale University, September 2009).
KDAJ?
Spremljevalna prireditev Majske razstave, Beograd, 28. 06. 2009 (20. 06. – 12. 07. 2009)
(performans: Lepo je biti odrasel; vabilo-razglednica: Grem proti rdeči barvi, del opazovanja z udeležbo doktorske disertacije medicinske antropologije: Zdravljenje ženskosti – uravnovešanje energije.
ANALIZA PROJEKTA
Projekt Odraščanje – uravnoteženje energije, obsega performans Lepo je biti odrasel in vabilo – razglednico rdeče barve, na kateri z zlatimi črkami piše: Grem k rdeči barvi.
Kaj pravzaprav pomeni biti odrasel in kdaj smo odrasli? Je to le fizična manifestacija ali kaj več? Zakaj je človek, celo če poseduje vse dobrine materialnega sveta, še vedno nezadovoljen? Kako je mogoče, da ODRASEL človek pripelje svoj obstoj in obstoj Zemlje do točke ogroženosti? Ali je zatekanje k alkoholu, drogi in pretiranemu seksu zavračanje odraščanja? Ali so odvisnost od staršev, homoseksualnost in pedofilija odpori do odraščanja? Zakaj vse več mladih ljudi ne želi odrasti? Projekt Odraščanje-uravnoteženje energije, raziskuje paradigmo odraščanja. Preučuje možnost človeka ne le kot objekta, temveč tudi kot POLJA ENERGIJE. Kaj je energija? Energija je povsod. Neuničljiva je. Nikdar ne izgine. Samo spremeni obliko. Energija je kamen, ptica, voda, drevo, zrak ... energija so naša čustva, misli, besede, zavest... energija smo mi. Pravzaprav je to, da smo materija, posledica tega, da smo energija. Energija je primarna. Kot zrak je.
Kako jo uravnovešamo? Negativne misli, besede in čustva, so nizke frekvence. Energetski principi so »novi« miselni vzorci in visoke frekvence. Da bi lahko delovali po energetskih principih, potrebujemo dodatno energijo. Dobimo jo s pomočjo tehnik, ki zvišujejo frekvence. Tehnike čistijo naše energetsko in fizično telo, odstranjujejo blokade in uravnovešajo našo energijo. Preproste dihalne tehnike nevtralizirajo stanja v človeku, ki jih sprožijo negativne misli in čustva. Ko akumuliramo dovolj kakovostne energije, lahko živimo boljše, izbiramo odločitve, ki so dobra za nas, soljudi in našo okolico. Človekovo zdravje, sreča in kreativnost so odvisni od URAVNOVEŠENOSTI njegove ENERGIJE. Človek ima svobodno voljo in možnost, da energetske principe spoštuje, ali ne. Od NJEGOVE IZBIRE je odvisna kakovost njegovega življenja.
Simbolika performansa: Steber ima kozmični in duhovni simbolizem. Njegova funkcija je, da povezuje tisto spodaj s tistim zgoraj, zemljo z nebom. Zlomljeni, ob požaru uničeni stebri simbolizirajo ločitev od duhovnega bitja, trganje povezave med nebom in zemljo, med kozmičnim in telesnim. Figura v obliki črnega jajca je istočasno simbol kaosa in temelj vseh transmutacij. Ženska, odeta v belino (simbol čistosti, zmage, radosti ), je zmagovalka duhovnih bitk.
CILJNA SKUPINA IN АКТЕRJI PRОЈЕКТА
Ciljna skupina projekta so strokovne javnosti (umetniki, novinarji, poslovneži) in splošne javnosti (publika).
CILJ PROJEKTA
Ustvarjalnost je brez vrednosti, če s sabo ne nosi namere za doseganje enosti med materialnim in duhovnim svetom.
• Prenos sporočila: Človek – ni samo materija, temveč polje energije. Energetska resničnost je mnogo močnejša od materialne. Sodobni človek lahko začne uporabljati prednosti energetskih principov za transformacijo negativnih in patoloških vsebin.
• Popularizirati enostavno, učinkovito tehniko, ki je en od ključev za dvigovanje zavesti in kakovosti življenja. Učinke tehnike je mogoče preveriti takoj po performansu.
Rebreathing – The Art of Living
ANALIZA PROJEKTA
Zadnje čase se je težko izogniti občutku, da drsimo nazaj v osemnajsto ali devetnajsto stoletje. Nobene socialne varnosti več ni. Ogromno ljudi se v novi situaciji ne znajde, tisti, ki so to poskusili, pa pogosto delajo šestnajst ali osemnajst ur dnevno, da bi nahranili in oblekli otroke ali zadržali svoj status. Večina ljudi je v neprestanem stresu in strahu, kaj bo jutri. Kot da smo padli v pokvarjen pralni stroj, v katerem nas centrifuga meša, melje in vrti na vse strani, brez upanja, da se bo kadarkoli ustavila. Nasprotno, še pospešuje!
Na eni strani zaskrbljeni za materialno eksistenco, na drugi pa obsedeni s potrošništvom, vse bolj izgubljamo stik sami s sabo. In tako izgubljeni v breznu svojih stisk smo postali gluhi in slepi za lepoto okoli nas. Kdaj ste nazadnje opazovali, kako mineva noč in svita novi dan? Kdaj ste nazadnje uživali v sončnem vzhodu ali zahodu i njihovi lepoti? Kdaj ste nazadnje gledali zvezde, oblake…?
Povprečen človek je zmeden in težko oceni, kaj je zanj dobro. Propaganda in reklamna mašinerija nam skozi medije vseh vrst in pod masko demokracije vsak dan servira nov pogled na svet, ter pri tem daje prednost vrednotam, ki človeka ne vodijo v progresivno, temveč v regresivno evolucijo in dekadenco. Dezorentirani neustavljivo drvimo v propad in pri tem uničujemo sebe, življenje na zemlji, Zemljo….
Moč v družbi imajo ljudje z denarjem in razni lobiji. Ti, med ostalim, odločajo tudi, kaj je umetnost in pri tem uporabljajo različne medije.
Lahko postavljamo različna estetska pravila in razpravljamo o tem, kaj je umetnost, pa vendar ne obstaja način, da bi se z besedami opisalo, zakaj je nekaj umetnost. To je tisti »X faktor«, ki prevzame celotno naše bitje, zaradi katerega se ustavi notranji dialog in vplujemo v tišino brez besed, v kateri obstaja le zdaj in v kateri doživimo nekaj, kar je izven našega običajnega dojemanja stvarnosti.
Zakaj abdominalno dihanje?
Dihanje s trebuhom ima kot umetnost magične lastnosti, pomaga, da takoj ustavimo notranji dialog in vstopimo v sedanji trenutek in tišino. Živeti u sedanjem trenutku je umetnost! Istočasno, z usmerjanjem zavesti na sebe na abdominalno dihanje, delamo na sebi in svojem bitju, se preoblikujemo ter iz sebe lahko naredimo mojstrovino. (Ko dihamo s trebuhom ne vdihujemo le zraka temveč tudi energijo, ki se akumulira v našem energetskem in fizičnem telesu, kar nas uravnoveša in spreminja.) Za razumevanje procesa preobrazbe, se je potrebno zavedati, da človek ni le materija, temveč tudi polje energije, ter da je energetska realnost veliko močnejša od materialne (večje pokriva manjše in ne obratno).
ОPIS PRОЈЕКТА
1. korak: občinstvo pred vstopom v dvorno dobi listke z napisanimi navodili za dihanje.
2. korak: občinstvo vstopi v napol osvetljeno dvorano in zasede svoje sedeže.
3. korak: ugasnejo se vse luči in cela dvorana skupaj z odrom, kje sedi V.N. je v popolni temi.
Tišina. Voda začne kapljati v enakomernem ritmu: kap, kap, kap..... V.N. začne v mikrofon glasno dihati po navodilih, ki jih je dobilo občinstvo. Dihanje je enakomerno. Po štirinajstih minutah se kapljanje vode okrepi – postaja hitrejše in glasnejše. Ko doseže vrhunec, se v trenutku ustavi. Dihanje je enakomerno.
Nekaj minuta tišine. Dihanje je neprekinjeno in enakomerno.
Nekje iz daljave se sliši ptičji glas, tik ob nas, še en ptič maha s krili. V gosto temo začne prodirati modrikasta svetloba. V naslednjih minutah se modrikasta svetloba in zvoki narave okrepijo. Dihanje je enakomerno.
Na platnu se izza V.N. začne pojavljat rdeče sonce. Istočasno začne igrat glasba iz Per Gynta, od Edvarda Griega (Suite No.1). Ta faza traja 3 minute i 30 sekund. Ob koncu tretje minute veliko rdeče sonce prekrije celoten zaslon. Dihanje je enakomerno. Iztočasno, ko se glasba ustavi, se izklopi tudi mikrofon, v katerega je V.N. dihala
CILJ PROJEKTA
- Razširitev polja delovanja z objekta na subjekt, na sebe - naučiti se, kako iz svojega življenja narediti umetnost.
- Raziskovanje možnosti integracije zavesti in individualnega razvoja, doseganje samospoznanja i etičnega načela. - Popularizacija preproste in učinkovite tehnike dihanja, ki je ključnega pomena za kakovost človekovega življenja in dvig njegove zaveti.
REZULTATI PRОЈЕКТА
- Povezovanje med materialnim in duhovnim svetom.
- Polje umetniškega delovanja se razširi tako da se fokus premakne z objekta na subjekt, na nas same.
- Vključevanje preproste tehnike abdomenalnoga dihanja v vsakdanje življenje, da bi ga izboljšali. Vloga umetnosti je posredovanje.
Diham, torej sem
Projekt Diham, torej sem, obsega performans ter na listkih napisana navodila za abdominalno dihanje.
ANALIZA PROJEKTA
Zadnje čase se je težko izogniti občutku, da drsimo nazaj v osemnajsto ali devetnajsto stoletje. Nobene socialne varnosti več ni. Ogromno ljudi se v novi situaciji ne znajde, tisti, ki so to poskusili, pa pogosto delajo šestnajst ali osemnajst ur dnevno, da bi nahranili in oblekli otroke ali zadržali svoj status. Večina ljudi je v neprestanem stresu in strahu, kaj bo jutri. Kot da smo padli v pokvarjen pralni stroj, v katerem nas centrifuga meša, melje in vrti na vse strani, brez upanja, da se bo kadarkoli ustavila. Nasprotno, še pospešuje! Na eni strani zaskrbljeni za materialno eksistenco, na drugi pa obsedeni s potrošništvom, vse bolj izgubljamo stik sami s sabo.
Povprečen človek je zmeden in težko oceni, kaj je zanj dobro. Propaganda in reklamna mašinerija nam skozi medije vseh vrst in pod masko demokracije vsak dan servira nov pogled na svet, ter pri tem daje prednost vrednotam, ki človeka ne vodijo v progresivno, temveč v regresivno evolucijo in dekadenco. Deziorentirani neustavljivo drvimo v propad in pri tem uničujemo sebe, življenje na zemlji, Zemljo….
Moč v družbi imajo ljudje z denarjem in razni lobiji. Ti, med ostalim, odločajo tudi, kaj je umetnost in pri tem uporabljajo različne medije.
Lahko postavljamo različna estetska pravila in razpravljamo o tem, kaj je umetnost, pa vendar ne obstaja način, da bi se z besedami opisalo, zakaj je nekaj umetnost. To je tisti »X faktor«, ki prevzame celotno naše bitje, zaradi katerega se ustavi notranji dialog in vplujemo v tišino brez besed, v kateri obstaja le zdaj in v kateri doživimo nekaj, kar je izven našega običajnega dojemanja stvarnosti.
Zakaj abdominalno dihanje?
Dihanje s trebuhom ima kot umetnost magične lastnosti, pomaga, da takoj ustavimo notranji dialog in vstopimo v sedanji trenutek in tišino. Živeti u sedanjem trenutku je umetnost! Istočasno, z usmerjanjem zavesti na sebe na abdominalno dihanje, delamo na sebi in svojem bitju, se preoblikujemo ter iz sebe lahko naredimo mojstrovino. (Ko dihamo s trebuhom ne vdihujemo le zraka temveč tudi energijo, ki se akumulira v našem energetskem in fizičnem telesu, kar nas uravnoveša in spreminja.) Za razumevanje procesa preobrazbe, se je potrebno zavedati, da človek ni le materija, temveč tudi polje energije, ter da je energetska realnost veliko močnejša od materialne (večje pokriva manjše in ne obratno).
ОPIS PRОЈЕКТА
1. Publika vstopa v osvetljeno galerijo in seda na mesta na katerima so listki z navodiloma za dihanje.
2. Publika bere navodila (do 5minut).
3. Luči se ugasnejo in galerija je v temi (5-10sec.).
4. Tišina. Vključi se reflektor, ki osvetljuje umetnico (sedi na stolu) in zlato sliko (dimenzija 2x2m), neposredno za perfrormerko, ki začne dihati pred mikrofonom. Dihanje je enakomerno. Akterji, ki sodelujejo v performansu in sedijo med publiko, dihajo skupaj s performerko – publika se aktivira (28min.).
5. Dihanje se ustavi po 28 minutah. Prižgejo se luči. Umetnica podrgne z rokami, vstane in se prikloni publiki.
Dolžina performansa: 28 minut.
Število sodelujočih: 6 oseb – 1 na sceni, tehnik in štiri osebe med publiko.
Predviden je galerijski prostor z 20 – 40 stoli.
Art is an empty had (Artist, do you know your debt)
ANALIZA PROJEKTA
Meje v umetnosti se neprestano pomikajo. To, kar danes ni umetnost, bo postalo umetnost že jutri. Potrebno je, da dozori čas za spremembo. Ta sprememba je posledica evolucije človekove zavesti. Biti pionir in premikati meje v umetnosti – iti preko črte – nikoli ni bilo lahko. V času renesanse bi bilo nepredstavljivo imenovati umetnost dela Maljeviča, Pollocka ali Luce Fontaine. Da bi se to zgodilo, je bilo potrebno, da človekova zavest evolvira. Od renesanse do abstrakcije je bila dolga pot: barok, rokoko, neoklasicizem, romantizem, realizem, impresionizem, neoimpresionizem, simbolizem, secesija, ekspresionizem, abstrakcija… Mnogi umetniki - ne samo u likovni umetnosti, temveč tudi glasbeniki, književniki… ki so brezkompromisno sledili klicu v sebi, so v času, v katerem so živeli, bili zavrženi s strani kritikov in politikov, ki so odločali, kaj je umetnost. Umetnik je prešel preko črte! Čas je pokazal, da je ta mali korak za umetnika (»mali« zato, ker je umetnik, gnan s svojo močno notranjo potrebo, točno vedel, kaj in kako mora narediti, ni delal kompromisov in razmišljal o posledicah) postal velik korak za človeštvo. Čeprav prezrt od svojih sodobnikov, je kljub temu pomagal, da se kolo časa zavrti in človekova zavest evolvira. Zgodovina je dokaz za to.
Od prazgodovine do danes je nastalo nešteto umetniških del. Večina teh del je rezultat uporabe človekove domišljije, imaginacije umetnika, ki ni videl mej (prehajal je preko črte) in ki je svojo energijo obilno vlagal v raziskovanje svojih fantazij, iz katerih je izstopal z umetniškimi deli, novimi idejami in izumi. Mnoga umetniška dela so tudi nastala kot posledica raziskovanja sveta, ki ga predstavljajo umetnikove emocije, pri čemer je svoj emotivni vnos umetnik uporabil za ustvarjanje novih spojev, ki nikoli prej niso bili videni.
Pred mnogo leti sam bila na obisku pri prijatelju, ki je ležal na infekcijski kliniki v Ljubljani. Ko sam stopila v kliniko, so bila prva stvar, ki mi je padla v oči, tla. Žarel je! To žarenje sam občutila v trebuhu. Tla so bila živa! Umetnost! »Iz kakšnega materiala so napravljena?« sem razmišljala in se s težavo, zaradi intenzitete žarenja, prebila do ploščic. Zelene vinilne ploščice?!!! Bila sam osupla! Zame so vedno bile sinonim nečesa grdega in odbijajočega… Prijatelj je ležal v sobi, v tretjem nadstropju. Ko se je obisk končal, sem odšla po stopnicah proti pritličju. Po praznih hodnikih je odmeval zvok ženskega glasu, ki je z žarom prepeval neko popularno melodijo. Šla sem proti temu glasu. Videla sem jo - mlado dekle, ki je, kot da pleše, porivala pred sabo ogromen stroj za čiščenje tal, prepevala na ves glas in neskončno uživala v vsem tem. Neznano dekle je bilo akter umetniškega dela, ne da bi se tega zavedala! To je bila čista alkimija – iz navadnih plastičnih ploščic, je naredila umetnost!
Ta kratka zgodba govori o še enem aspektu umetnosti – umetnost je, tudi, notranja vrednost, ki jo prelijemo v delo, s katerim se ukvarjamo. Ne more biti vsak slikar, glasbenik, pesnik ali igralec vsak pa je lahko umetnik. Ni pomembno, kakšno obliko bo zavzelo naše ustvarjanje - slikanje, petje ali pisanje, negovanje vrta, kuhanje kosila ali čiščenja tal, če delamo s prazno glavo, če to, kar delamo, delamo z radostjo, ljubeznijo in če se prepustimo, da nas vodi energija ki daje življenje vsem stvarem, se pravi, če smo, dobesedno, prežeti z ustvarjalno silo.
OPIS PERFORMANSA
Na sredini odra je slikarsko stojalo in na stojalu zelena plošča iz pleksiglasa, velikosti 100X70cm. Stojim pred stojalom. V roki imam kobalt modro cunjo. Oblečena sem v rumeno, baletno obleko in osvetljena reflektorjem. S cunjo drgnim površino iz pleksiglasa in diham v mikrofon: udih – izdih…
Performans traja 28 minuta.